{"id":483,"date":"2021-08-10T08:22:57","date_gmt":"2021-08-10T08:22:57","guid":{"rendered":"https:\/\/eka-eka.si\/?p=483"},"modified":"2021-09-02T19:16:26","modified_gmt":"2021-09-02T19:16:26","slug":"9-dan-iz-oble-v-hribe-corte-in-kamp-alivetu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/eka-eka.si\/?p=483","title":{"rendered":"10. dan: Iz obale v hribe, Corte in kamp Alivetu"},"content":{"rendered":"

Tega jutra nas prebudijo de\u017ene kapljice, katere zaradi odprtega stre\u0161nega okna \u0161e kako dobro zaznam. Pospremi jih \u0161e nekaj avdio in video efektov v obliki bliska in groma, a vse skupaj precej hitro poneha. Dopoldne de\u017e pojenja, izza oblakov kukajo son\u010dni \u017earki, ki nas pospremijo na pot v notranjost, v Corte.<\/p>\n

\"\"
Najbolj\u0161a voda<\/figcaption><\/figure>\n

V\u010deraj zve\u010der smo ugotovili, da smo ostali brez pitne vode, v sanitarijah pa je obvestilo, da tamkaj\u0161nja voda ni primerna za pitje. Kar naenkrat smo vsi grozno \u017eejni. V mini marketu (res je mini, dva hladilnika in to je to) se oskrbim z dvema plastenkama vode za 4,00 EUR. Ja, voda je \u0161e kako dragocena. Na poti v hribovsko vasico Corte kasneje vidimo ve\u010d vodnih izvirov in naredimo si vodne zaloge.<\/p>\n

Opravimo tudi manj\u0161i nakup v eni od Sparovih\"\" trgovin, a ugotavljam, da tudi supermarcheji niso zalo\u017een z brezglutenskimi izdelki. Potrebne bo nekaj improvizacije pri h\u010derkini prehrani zadnje dni, saj v trgovinah ne dobim ni\u010desar. Verjetno bi se moralo ustaviti v glavnem mestu Ajacciu, kjer je Leclerck, a \u017ee misel na gu\u017evo in trgovske centre me odvrne od tega. Bomo \u017ee nekako.<\/p>\n

\"\"
Adrenalinska vo\u017enja do Cort<\/figcaption><\/figure>\n

Izberemo pot, ki naj bi bila hitrej\u0161a do Cort, a to ne pomeni tudi lep\u0161e prevozna. Na nekaterih delih je vo\u017enja precej adrenalinska, beri ozke ceste, luknja pri luknji, mo\u010dno vzpenjajo\u010da se cesta, nasproti voze\u010di se avti \u2026 Kapo dol Dejanu, da se tako pogumno in mirno soo\u010da z vsemi prigodami na cesti. Poleg tega se skrbno odmika za nami voze\u010dim avtomobilom, vozniki so tega vselej zelo veseli ter hvale\u017eni in smo pogosto dele\u017eni mahanja, pozdravljanja, trobljenja \u2026 Kljub obla\u010dnemu vremenu je pogled na naravo in okoli\u0161ko gorovje naravnost fascinanten. Vo\u017enja skozi manj\u0161e vasice spominja kot bi bili nekaj desetletij nazaj\u00a0 v zgodovini, nikjer ne vidimo nobenega doma\u010dina, kot da vsa vas spi \u2026 Otroka komaj \u010dakata, da bi videla pujske ob cesti, a jih \u017eal ne sre\u010damo.<\/p>\n

\"\"
Z avtodomom do mestnega jedra \ud83d\ude42<\/figcaption><\/figure>\n

V iskanju kampa, v katerega smo bili namenjeni (kamp Restonica) Dejan po pomoti zavije v sam center mesta in zapeljemo se z avtodomov na sam mestni trg in obkro\u017eimo kip nekega mestnega junaka Pascala Paolija po katerem se imenuje tudi edina univerza v mestu. Hja, biti z avtodomom na mestnem trgu pa res ni kar tako \ud83d\ude0a<\/p>\n

Ugotovimo, da je kamp Restonica zaprt, to leto o\u010ditno ne obratuje in se nato usmerimo v kamp\u00a0 Alivetu. Zdolgo\u010daseni gospod na recepciji celo nekaj govori angle\u0161ko, me vpra\u0161a koliko nas je, \u017eeli mojo osebno in re\u010de naj se parkiramo, kamor pa\u010d \u017eelimo. Yess, to imam rada. Kamp je ob na\u0161em prihodu (okrog 15h) precej prazen, kasneje, zve\u010der se napolni. Ima veliko sence, nekaj je tudi mobilnih hi\u0161ic, nekaj minut od kampa pa je dostopna reka Restonica.<\/p>\n

\"\"
Koti\u010dek v senci borovcev<\/figcaption><\/figure>\n

Po kosilu se sprehodimo do reke in z nekaj iznajdljivosti najdemo tolmun\u010dek primeren za plavanje.\u00a0 \u010ce smo se \u0161e pred nekaj minutami nastavljali son\u010dnim \u017earkom, le \u2013 te sedaj zamenjajo de\u017ene kapljice, ki kar ne ka\u017eejo na to, da bi ponehalo de\u017eevati. Nekaj \u010dasa \u0161e vztrajamo, h\u010derko \u017ee zebe, zato se odpraviva do avtodoma. Fanta prideta za nama kasneje, imata \u0161e delo z gradnjo\"\" jezov na reki. Malce mi je \u017eal, ker nam je de\u017e prekri\u017eal na\u010drte, da raziskujemo reko, a ko imamo kon\u010dno \u010das za peko pala\u010dink \u2026 je tudi to dobra ideja in pustimo raziskovanje Restonice za naslednji obisk Korzike. Bomo imeli \u0161e izgovor ve\u010d.<\/p>\n

\"\"
\u010cudovita Restonica<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
sprehod do mestne citadele<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Razgled nad Cortami<\/figcaption><\/figure>\n

Zve\u010der se odpravimo na sprehod v mesto, ki je nekaj minut hoje iz kampa. V Sparu si privo\u0161\u010dimo sladoled, ki je verjetno edina brezglutenska zadeva v teh trgovinah \ud83d\ude0a V mestnih barih in restavracijah posedajo turisti, ko zavijemo malce izven glavnih ulic, je mesto prazno. Povzpnemo se na mestno citadelo in med potjo je \u0161e toliko bolj zaznati posledice korone, saj je veliko trgovinic zaprtih, barov, ki ne obratujejo. Sre\u010damo zelo malo turistov na poti do vrha. \u010ce pomislim, koliko ljudi smo sre\u010dali tukaj pred osmimi leti in to v predsezoni, v juniju \u2026 mi je jasno, da kljub precej polnim pla\u017eam, tudi tu korona pu\u0161\u010da sledi.<\/p>\n

O kako se prile\u017ee ve\u010derno posedanje pred avtodomom in pri tem ni potrebno kriljenje z rokami, da se izogne\u0161 komarjevim pikom, katerega tako ali tako dobi\u0161. K spancu nas pospremi glasen pasji laje\u017e, ki nas je spremljal \u017ee ves dan in o\u010ditno niti zve\u010der ne poneha.<\/p>\n

Za no\u010ditev v kampu brez elektrike prispevamo 37,50 EUR.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tega jutra nas prebudijo de\u017ene kapljice, katere zaradi odprtega stre\u0161nega okna \u0161e kako dobro zaznam. Pospremi jih \u0161e nekaj avdio in video efektov v obliki bliska in groma, a vse skupaj precej hitro poneha. Dopoldne de\u017e pojenja, izza oblakov kukajo son\u010dni \u017earki, ki nas pospremijo na pot v notranjost, v Corte. V\u010deraj zve\u010der smo ugotovili, … Preberi ve\u010d o 10. dan: Iz obale v hribe, Corte in kamp Alivetu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":487,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-483","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-korzika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/483","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=483"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/483\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":639,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/483\/revisions\/639"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/487"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=483"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=483"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=483"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}