![\"\"](\"https:\/\/eka-eka.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/20210627_054722.jpg\")
Ko se povzpnem do, nekemu pribli\u017eku poskusa gradnje hi\u0161e, ob katerem je \u010debelnjak, nedale\u010d stran zagledam rep. Pasji rep. O-o-u v meni se v isti sekundi spro\u017ei program \u00bbbeg\u00ab in akcija je tu. Nevem, kdaj sem nazadnje tako hitro tekla, dobila sem akcijo, ki sem jo iskala in izzvala. V tistih sekundah teka po hribu navzdol sem si \u0161e drznila verjeti, da je pes ograjen, \u010deprav tista zgradba, pribli\u017eek hi\u0161e, ni bil ravno spodbuden pogled na to. In ne, pes ni bil ograjen. In ni bil sam. bila sta dva. Jaz pa sama samcata, \u0161e\u00a0 kakih 500m stran od glavne ceste po kateri ob tej uri niti ni videti ali sli\u0161ati avtomobilov kaj \u0161ele kakega dvono\u017enega osebka. Skratka, te\u010dem po hribu navzdol, dva lajajo\u010da psa mi sledita in se mi pribli\u017eujeta. Spoznam, da nimam \u0161ans in kar naenkrat se znajdem na drevesu. Nisem vedela, da znam plezati in to tako visoko \ud83d\ude0a visim na drevesu, po\u0161teno \u010dutim utrip srca, diham kot zme\u0161ana in pogledujem proti meni precej neprijaznima ku\u017ekoma pod menoj, ki nista videti ravno zadovoljna z mojimi plezalnimi sposobnostmi. O, kako objemam to drevo in se mu zahvaljujem. \u00bbOK, sedaj je \u010das, da se zberem in umirim,\u00ab si re\u010dem. Moj odgovor je vedno \u00bbvdih \u2013 izdih\u00ab. Tudi tokrat ne pozabim nanj in se osredoto\u010dim na dihanje in po\u010dasi se umirjam. Tudi psa se po\u010dasi odmikata, a me imate \u0161e vedno na o\u010deh. Za\u010denjam \u010dutiti bole\u010dine v rokah, sploh nisem vedela, da zmorem toliko mo\u010di za visenje na drevesu. Ko se nekoliko spustim ni\u017eje po drevesu, sta pasja stra\u017earja takoj na pre\u017ei in mi sporo\u010data, da me \u0161e ne izpustita. Ok, povzpnem se na varno, objamem drevo in diham. Psa odideta. Vendar ne v smeri, kamor bi si jaz \u017eelela, gresta v smeri, kjer jaz vidim mojo pot odre\u0161itve iz te situacije. Ne vidim ju ve\u010d. Prilo\u017enost, da mo\u017eu spustim nekaj klicev na telefon in sms s sporo\u010dilom, da me bosta v kratkem pojedla dva morska divja psa. Toliko da ve, \u010de se ne vrnem \ud83d\ude0a Malo pretiravam, a klici in pisanje sms je bilo v tej fazi povsem nesmiselno in nepotrebno, ko pa dobro vem, da \u0161e spi.<\/p>\n
Vidim, da se psa le vra\u010data po hribu navzgor, proti njuni podrti gra\u0161\u010dini. \u00bb Pa saj ne izgledata tako grozna\u00ab, pomislim, ko si ju le upam podrobneje ogledati, a se vseeno izognem sre\u010danju z njima. Nevem, ali me res nista opazila, kako brezglavo visim na tistem drevesu, obdanem s trnjem, ali pa se jima samo zdim tako brezupen primerek, da se vendarle odlo\u010dita, da nisem ve\u010d vredna njune pozornosti. Meni je vse prav. \u0160la sta. Malo \u0161e po\u010dakam in po\u010dasi se spustim drevo iz objema. Zahvalim se mu- ob pravem \u010dasu, na pravem mestu. Pogledujem naokrog, kje je \u0161e kako primerno drevo za plezanje, vidim le grmi\u010devje. Res sem na\u0161la najbolj\u0161e drevo. Hvala ti, drevo \ud83d\ude0a<\/p>\n Ja, vdih \u2013 izdih in po\u010dasi, mirno se podam na pot proti kampu. Meni tako ljubemu kampu, ki ima danes \u0161e poseben \u010dar. \u0160ele tedaj opazim bojne rane tega jutra, po kolenih krvavim, dlan je vsa krvava\u2026 \u00bbMorje vse pozdravi\u00ab, pravijo moji otroci in res je tako. Takoj si privo\u0161\u010dim skok v morje, ki vse pozdravi. Naj se dan za\u010dne. Nadaljuje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" To, kar po dveh dnevih bivanja v kampu in precej\u0161nje mere lenarjenja pogre\u0161am, je gibanje. Moje nogice postajajo \u010dedalje\u00a0 bolj nemirne in sporo\u010dajo, da je bilo dovolj po\u010ditka. Zjutraj\u00a0 niti ne potrebujem budilke, telo mi samo sporo\u010di, da je \u010das, da vstanem in se podam na novo avanturo same s seboj. Vse \u0161e spi, na … Preberi ve\u010d o KAMP NAVIS, JUTRANJI TEK Z DIVJIMA MORSKIMA PSOMA<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-52","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-hrvaska"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/52","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=52"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/52\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":418,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/52\/revisions\/418"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=52"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=52"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=52"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/eka-eka.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/20210627_062212.jpg\")