{"id":596,"date":"2021-08-22T16:30:55","date_gmt":"2021-08-22T16:30:55","guid":{"rendered":"https:\/\/eka-eka.si\/?p=596"},"modified":"2021-08-22T19:47:17","modified_gmt":"2021-08-22T19:47:17","slug":"2-dan-kredarica-triglav-pokljuka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/eka-eka.si\/?p=596","title":{"rendered":"2. dan: Kredarica- Triglav- Pokljuka"},"content":{"rendered":"

\u010ce si nekaj dovolj mo\u010dno \u017eeli\u0161, se to tudi uresni\u010di<\/strong> \u2013 in moja sino\u010dnja \u017eelja o lepem vremenu je bila tako iskrena in mo\u010dna, da sploh ni bilo dvoma o \u010dudovitem vremenu tega dne.<\/p>\n

Zbudila sem se kmalu okrog pete ure in pogled usmerila skozi malo okence, s pogledom na vzhodno stran. Preverila sem \u0161e vremensko napoved na ARSO za Kredarico, ki je za ta dan obetala sicer son\u010dno dopoldne, a zelo mo\u010dan veter. Napovedi kar nisem mogla verjeti \u2013 glede mo\u010dnega vetra in glede na to, da se je zunaj po\u010dasi danilo, me je kot magnet odneslo ven. Jutro je bilo sve\u017ee, le nekaj stopinj nad ni\u010dlo, v dolini megla, na vzhodu pa se je nebo \u017ee pripravljajo na son\u010dni vzhod. Sploh se nisem mogla odlo\u010diti, kje je lep\u0161e, pred menoj Triglav, tako \u010dist, veli\u010dasten, na drugi strani prebujajo\u010de se nebo, okoli\u0161ke doline se kopajo v megli iz katerih kukajo vrhovi gora \u2026 Kak\u0161no jutro!<\/p>\n

\"\"
Son\u010dni vzhod iz Kredarice<\/figcaption><\/figure>\n

\u017de nekaj \u010dasa sem si zelo \u017eelela, da prespim nekje v gorah in se zbudim v to\u010dno tak\u0161no jutro kot je dana\u0161nje. Kako veli\u010dastno, zame nadpopolno \u2026\"\"<\/p>\n

Ko prvi son\u010dni \u017earki osvetlijo Triglav za menoj, vem, da bom danes pri\u0161la na Triglav pa naj bo kar ho\u010de. Od tega trenutka dalje v meni ni bilo ve\u010d dvoma, da ne zmorem, da je zame pot prezahtevna, da naj bom zadovoljna \u017ee s tem, da sem pri\u0161la do Kredarice. Ne, danes grem na Triglav. Mimogrede, o tistem mo\u010dnem vetru z vremenske napovedi ni bilo ne duha na sluha, vreme je bilo torej naravnost popolno za vzpon.<\/p>\n

\"\"
Jutranji pogled na Triglav<\/figcaption><\/figure>\n

V sobo se vrnem vsa navdu\u0161ena nad tak\u0161nim jutrom in spodbujam Dejana, da se \u010dim prej odpraviva na vrh. Hja, kako razli\u010dno lahko do\u017eivljamo eno in isto situacijo. Jutro pred vzponom.<\/p>\n

V meni je na eni strani zelo mo\u010dna \u017eelja po tem, da se povzpnem na Triglav in na drugi strani tudi razumem Dejana in strah pred vi\u0161ino. Kje sem sedaj jaz, \u010demu bom sledila, kaj, kam, kako\u2026 V meni kup vpra\u0161anj in dilem. Dogovoriva se, da poskusiva in slediva kaki skupini, da bo tako morda psiholo\u0161ko la\u017eje. Prvi klini, prva pripenjanja \u2026 Narediva odmor. Skupina pred nama se oddaljuje. Ostaneva sama sredi skalovja, pod nama Kredarica, visoko nad nama pa Triglav. Sediva in opazujeva. Mimo naju prihajata o\u010de in h\u010di in hitro ju povpra\u0161am, \u010de jima lahko sledim na vrh, v kolikor si mo\u017e premisli. Sta zelo prijazna in ni\u010d nimata proti. Tudi Dejan ve, kako zelo si \u017eelim na vrh in se strinja, da pot nadaljujem brez njega. Sama grem naprej in \u010dez nekaj minut sli\u0161im Dejana, naj ga po\u010dakam, da prihaja za menoj. Tako zelo si \u017eeli nadaljevati, a ta trenutek je strah pred vi\u0161ino mo\u010dnej\u0161i \u2026 Sedaj se mi orosijo o\u010di. Tako prekleto si \u017eelim na vrh in tako zelo tudi razumem Dejana in ne znam mu priti naproti. Naj ga pustim sredi tega skalovja in grem naprej sama? Naj ga pospremim do Kredarice in si pa\u010d ogledam Triglav od spodaj? Naj ga \u0161e spodbujam? Kaj z vraga naj storim? Kaj je sedaj \u00bbprav?\u00ab\"\"<\/p>\n

Spoznam, da tega dne Dejan poti navzgor ne bo nadaljeval. Jaz si tega zelo \u017eelim in odlo\u010dim se, da temu sledim. Od tistega trenutka v tem jutru, ko so son\u010dni \u017earki obsijali Triglav, to\u010dno tako kot sem si \u017eelela, v meni ni bilo ve\u010d strahu ali dvoma, da vzpona ne bi zmogla. Od tega trenutka dalje sem verjela vase, da zmorem. A dobila sem \u0161e bogatej\u0161o lekcijo \u2013 komu bom sledila? Sebi ali meni pomembnim drugim? Moj ve\u010dni izziv. Obi\u010dajno in pogosteje bi izbrala druge. Danes sem izbrala sebe. Pot do vrha sem nadaljevala sama. Nekajkrat sem se ozrla v dolino in videla, da je Dejan varno prispel do ko\u010de. Tedaj sem si dokon\u010dno oddahnila in sledil je samo \u0161e popoln u\u017eitek.<\/p>\n

\"\"
\u010cudoviti razgledi na poti do vrha<\/figcaption><\/figure>\n

Nimam predhodnih plezalnih, visokogorskih izku\u0161enj in vzpona sem se lotila previdno ter z vsem spo\u0161tovanjem do gore pred menoj. Kak\u0161en u\u017eitek in privilegij je tako biti v trenutku in biti prisotna tukaj in zdaj. Vsaka skala, vsak premik, dotik, vdih, izdih \u2026 To je tisto, kjer je vsa moja pozornost. Povsem o\u010darana sem nad razgledi okrog mene, ne morem kaj, da ne bi vmes fotografirala \u2026 \u0160e v\u010deraj se mi je zdelo neverjetno, kako je mogo\u010de sploh plezati in se povzpenjati po tem skalovju\u2026 Danes, sedaj pa se sama vzpenjam po to\u010dno tem skalovju \u2026 In neizmerno u\u017eivam vsak korak. Vsak korak sem vi\u0161je in bli\u017eje cilju dana\u0161njega dne.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Korak za korakom, prijem za prijemom \u2026 Tu sem! Stojim pred Alja\u017eevim stolpom! Tem stolpom, ki sem ga \u017ee ne\u0161tetokrat videla na fotografijah. Tu je \u0161e nekaj ljudi, ne ve\u010d kot deset, vsi so tujci. Edina Slovenka ta hip na najvi\u0161ji gori Slovenije. Preplavijo me mo\u010dno ob\u010dutki in \u010dustva ob katerih kar malo zajokam. Verjetno si drugi mislijo, da sem malo nora, a do\u017eivljam neopisljivo lepe ob\u010dutke. Ob\u010dutke sre\u010de, zmage, svobode, sebe! Razgled od tu je bo\u017eanski, za nekaj trenutkov zaprem o\u010di in si vtisnem v spomin vse te razglede in do\u017eivljanja v meni.<\/p>\n

Prijazen gospod, kasneje pove, da je Ameri\u010dan, se ponudi, da me slika pri stolpu. Zanimivo, ves \u010das toliko slikam, a ta trenutek od samega navdu\u0161enja pozabim tudi na slikanje. Gospod, ki me slika pred stolpom in vidi, kako sem ganjena, se mi skupaj s h\u010derko smejeta. Kasneje izmenjamo nekaj besed in se skupaj spustimo v dolino.<\/p>\n

\"\"
Ena sama sre\u010da<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Spust proti Kredarici<\/figcaption><\/figure>\n

Po poti navzgor sem se na trenutke vpra\u0161ala, kako bo izgledala pot navzdol, ali bo veliko bolj zahtevna. Sedaj sem dobila odgovore \u2026 Korak za korakom, prijem za prijemom nobena pot ni te\u017eka.<\/strong> Pa \u0161e prilo\u017enosti za fotografiranje sem ujela. V \u010dasu spusta so vrh triglava in okolico objemali oblaki, obla\u010dilo se je. Ponovno sem lahko le hvale\u017ena, da mi je tudi nebo tako naklonjeno. Samo pol ure kasneje bi se povzpela na vrh in verjetno ne bi bila ve\u010d dele\u017ena tako \u010dudovitih razgledov z vrha Triglava.<\/p>\n

\"\"Na Kredarico se vrnem polna pozitivnih ob\u010dutkov in vtisov, tudi v Dejanovih o\u010deh vidim, kako sre\u010den je, da sva se odlo\u010dila tako kot sva se. Ob toplem \u010daju si izmenjava do\u017eivetja in dogajanja v tem \u010dasu. Ja, sedaj si imava za povedati veliko ve\u010d kot pri zajtrku tega dne. Kako hvale\u017ena sem za njegovo podporo in razumevanje.<\/p>\n

\"\"Po\u010dasi se spustiva v dolino, proti Vodnikovi ko\u010di. Greva po isti poti kot sva se dan prej povzpenjala do Kredarice. A na trenutke se mi zdi, kot da po tej poti stopam prvi\u010d. Veliko stvari opazim prvi\u010d, vidim in zaznam druga\u010de. Toliko si imava za povedati med potjo. V dolino odhajam z zelo bogatimi ob\u010dutki sre\u010de in zadovoljstva. Na Vodnikovi ko\u010di za nekaj trenutkov osvobodim prstke na nogi, osve\u017eim zaloge vode in \u017ee korak usmeriva proti Pokljuki.<\/p>\n

\"\"
Pokljuka<\/figcaption><\/figure>\n

Zadnje pol ure hoda se mi \u017ee malce vle\u010de, nahrbtnik je \u010dedalje te\u017eji, \u010deprav je veliko la\u017eji kot je bil ob vzponu prej\u0161njega dne. Oba \u017ee z radovednostjo pri\u010dakujeva ovinek za katerim bova uvidela avto. Da se sezujem, usedem in odlo\u017eim nahrbtnik.<\/p>\n

Na poti domov zavijeva \u0161e proti jezeru Kreda, kjer si \u017eelim ledeno hladne osve\u017eitve in regeneracije po pohodu. No jezero je prav prijetno toplo in ni\u010d kaj hladno. Vseeno je prijetno zaplavati in tako odpo\u010diti telo.<\/p>\n

\"\"
Jezero Kreda<\/figcaption><\/figure>\n

Ob najinem prihodu domov, naju pri\u010dakata otro\u010di\u010da s svojo dobrodo\u0161lico, napisi, risbicami \u2026Nujno veselje ob najinem povratku napolni srce in pri\u010dara nasmehe kljub rahli utrujenosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"
Dobrodo\u0161lica<\/figcaption><\/figure>\n

Na klopci pred ko\u010do na Kredarici je zapisana misel Nejca Zapolotnika: \u00bb Kdor i\u0161\u010de cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.\u00ab<\/p>\n

Bolj kot osvojitev vrha Triglava je zame bogata celotna izku\u0161nja od ideje o vzponu na Triglav in vse do prihoda domov. Danes sem bogatej\u0161a za veliko ve\u010d kot samo vzpon na Triglav \u2013 slednje je bila zame pomembna izku\u0161nja samospoznavanja. Je pot, na kateri sem pri\u0161la do novih spoznanj o sebi in je pot na kateri sem med drugimi ponovno ozavestila, kako zelo me vle\u010de v naravo, v gore.<\/p>\n

Neizmerno hvale\u017ena za to pot in vse korake na poti do cilja.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010ce si nekaj dovolj mo\u010dno \u017eeli\u0161, se to tudi uresni\u010di \u2013 in moja sino\u010dnja \u017eelja o lepem vremenu je bila tako iskrena in mo\u010dna, da sploh ni bilo dvoma o \u010dudovitem vremenu tega dne. Zbudila sem se kmalu okrog pete ure in pogled usmerila skozi malo okence, s pogledom na vzhodno stran. Preverila sem \u0161e … Preberi ve\u010d o 2. dan: Kredarica- Triglav- Pokljuka<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":573,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-596","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-po-sloveniji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/596","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=596"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/596\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":607,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/596\/revisions\/607"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/573"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=596"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=596"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=596"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}