{"id":723,"date":"2022-07-08T17:18:32","date_gmt":"2022-07-08T17:18:32","guid":{"rendered":"https:\/\/eka-eka.si\/?p=723"},"modified":"2022-07-08T17:19:59","modified_gmt":"2022-07-08T17:19:59","slug":"sija-1880-m","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/eka-eka.si\/?p=723","title":{"rendered":"\u0160IJA (1880 m)"},"content":{"rendered":"

\u00bbNekam v visokogorje bi \u0161li na tak vro\u010d poletni dan.\u00ab Pa smo \u0161li\u2026<\/p>\n

Tudi otro\u010di\u010da sta se veselila pohoda in jutranja budnica ob 4:45 ni predstavljala posebnega izziva. Kdo bi si mislil! V \u010dasu \u0161ole in vrtca ju komajda vr\u017eem iz postelje ob 6:45.<\/p>\n

Okrog 5.30 ure se odpravimo od doma. Zaradi nesre\u010dnega pripetljaja z avtodomom (ki se nam je na poti z morja pokvaril), smo brez son\u010dne kreme. Ustavimo se na po\u010divali\u0161\u010du Voklo, na \u010drpalki je na voljo vse od pene za britje, gelov za tu\u0161iranje, zobnih past\u2026 no, son\u010dne kreme\u00a0 pa nimajo. Ja, ob koncu dne mi je bilo kar malce \u017eal, da nisem bila bolj vztrajna. Mimogrede, ko smo se vrnili domov, sem videla, da imam son\u010dno kremo na pultu \u2013 o\u010ditno sem jo v naglici pograbila v avtodomu v okviru tistih nujnih zadev, ki smo jih pobrali ob okvari avtodoma.<\/p>\n

\"\"
Pogled na Bohinjsko jezero s kon\u010dne postaje nihalke.<\/figcaption><\/figure>\n

Kakorkoli, med vo\u017enjo nas prijetno jutranje sonce \u017ee po\u010dasi greje, razgledi na pokrajino na poti so \u010dudoviti. Okrog 8h zjutraj je dogajanje okrog in na Blejskem jezeru \u017ee kar \u017eivahno in obeta \u017eivahen dan. O\u010ditno smo \u0161e kar zgodnji in uspemo parkirati precej blizu nihalke na Vogel. Nihalka za\u010dne voziti ob 8h zjutraj in vozi vsake pol ure. Malce smo slabe volje ko se ravno malo pred nami zaprejo vrata, da ni ve\u010d prostora, vendar kmalu pripelje \u0161e ena nihalka in nas v slabih petih minutah popelje na vrh. 1000 vi\u0161inskih metrov v samo nekaj minutah. Od tu pa se odpira veli\u010dasten pogled na celotno Bohinjsko jezero in okoli\u0161ko gorovje, vklju\u010dno s Triglavom, seveda.<\/p>\n

\"\"
\u010cudovita narava in razgledi<\/figcaption><\/figure>\n

Naj \u0161e omenim ceno nihalke. Za na\u0161o najmlaj\u0161o pohodnico je bila vo\u017enja \u00bbbrezpla\u010dna\u00ab, za dve odrasli osebi in mladeni\u010da pri 7 letih pa je povratna dru\u017einska vozovnica zna\u0161ala 60,00 EUR. Na vrhu smo bili dele\u017eni \u010dudovitega razgleda na visokogorje. Morda sta bila maledva sprva resda najbolj navdu\u0161ena nad napihljivim toboganom, no vsaj ta je bil brezpla\u010den za uporabo ( \u010deprav meni niti najmanj ne pa\u0161e v to okolje), sva bila pa z Dejanom o\u010darana nad pogledi in razgledi, ki jih ponuja zgornja postaja \u017di\u010dnice Vogel. Tu je tudi nekaj prosto sprehajajo\u010dih se kravic, katere je videti, da so vajene turistov in se ne pustijo posebej motiti. Maledva sta navdu\u0161ena nad kozicami, malo manj nad lamami.<\/p>\n

\"\"
Bogato rastlinje na poti<\/figcaption><\/figure>\n

Tu je tudi restavracija s ponudbo hrane in pija\u010de. Videti je zelo \u0161irok razpon ljudi, od zelo malih otrok v nosilkah, do starej\u0161ih planincev, na poti proti \u0160iji smo sre\u010dali tudi mo\u0161kega z vozi\u010dkom ( nismo si sicer znali povsem razlo\u017eiti kako in kaj, ampak dobro), pa tudi mlade in malo manj mlade dame v visokih petah in oblekicah. No, predvidevam, da so slednji pri\u0161li samo na fotkanje in kavo.\u00a0 Skratka, za vse starosti, interese in okuse nekaj. Zgornja postaja \u017ei\u010dnice Vogel je krasno izhodi\u0161\u010de za ve\u010d vrhov in kro\u017enih poti, mi si izberemo vrh \u0160ija za katerega naj bi po markacijah potrebovali 1,5 ure v eno smer. Ko se nau\u017eijemo razgledov in pofotkamo vse kar nam je v\u0161e\u010d, se odpravimo cilju naproti. Sprva je pot nekoliko dolgo\u010dasna, vzpenja se preko \u0161iroke makedamske poti in \u010dez\u00a0travnike. An\u017ee ima s seboj fotoaparat in vsakih nekaj minut ga \u010dakamo, da naredi sliko. Hja, mislim, da ima to po meni. Prispemo do sede\u017enice Orlove glave, maledva imata idejo, da bi malo pogoljufali in se popeljali s sede\u017enico nekoliko bli\u017eje na\u0161emu cilju. No, naj povem, da pri tem nista uspe\u0161na in pot nadaljujemo kar pe\u0161. Vmes se povzpnemo \u0161e na vrh Orlovih glav, kjer je kri\u017e in zvon \u017eelja. Seveda pozvonimo, se nau\u017eijemo \u010dudovitih razgledov in se vsak s svojimi \u017eeljami vrnemo na pot proti na\u0161emu cilju.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"
Ajda v pobegu<\/figcaption><\/figure>\n

Pot postaja \u010dedalje bolj zanimiva, najmlaj\u0161o \u010dlanico dru\u017eine komajda lovimo. Tako zabavno ji je, da premaguje skale, i\u0161\u010de potke, se skriva za grmi\u010dke. An\u017ee \u0161e vedno lovi fotografije, a ga sama narava in pot \u010dedalje bolj prevzemata in na neki to\u010dki fotoaparat le pospravi v nahrbtnik. In ravno An\u017ee je tisti, ki prvi opazi prelepo gorsko ro\u017eo. Planiko.<\/p>\n

\"\"
Kraljica planika.<\/figcaption><\/figure>\n

Prvi\u010d jo vidim takole v naravnem okolju. An\u017ee doda, \u010de\u0161 kak\u0161no sre\u010do ima, da \u017ee pri sedmih letih vidi planiko, medtem ko jo jaz vidim \u0161ele pri mojih 3* letih \ud83d\ude0a No, za to pa je le vredno potegniti fotoaparat iz nahrbtnika in to je tudi edini na\u010din, da smo malce ustavili na\u0161o ube\u017enico na poti do vrha. Kasneje vidimo, da je dolo\u010deno obmo\u010dje polno planik.<\/p>\n

Zadnjih 15 minut maledva najbolj u\u017eivata, jaz morda nekoliko manj (saj veste, ko se kot mama ne trudim ves \u010das kri\u010dati \u00bbpazi to, pazi ono\u00ab).\u00a0 Ves \u010das poti sta spra\u0161evala, \u010de bosta lahko kaj plezala po skalah in sedaj sta le pri\u0161la na svoj ra\u010dun. No, da pojasnim, ne gre za nikakr\u0161no ferrato, imajo pa otroci tu malo ve\u010d izbire glede poti, ki je lahko<\/p>\n

\"\"
Ajda \u0161e vedno v vodstvu<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Zra\u010denje nog na vrhu \ud83d\ude42<\/figcaption><\/figure>\n
<\/div>\n

bolj dinami\u010dna. Na tem delu kot za stavo prehitevamo mnoge planince, ki se na\u0161ima malima gamsoma samo nasmihajo. Naj omenim, da smo na poti sre\u010dali veliko \u010cehov, zelo malo Slovencev. Otrokoma posku\u0161ava vzgojiti tudi osnovnega bontona v hribih, kamor sodi tudi pozdravljanje, umikanje, zahvala \u2026 Priznam, da sem bila kar malce jezna na momente, ko nam prakti\u010dno nih\u010de ni odzdravil, se zahvalil, ko smo se umaknili s poti. O\u010ditno bi tudi to veljalo zapisati na table o osnovnih pravilih v hribih. Ali pa sem samo jaz preve\u010d staromodna \u2026 No, da nekoliko popravim ta splo\u0161ni vtis nad katerim se med potjo nekajkrat prito\u017eim, pa nas na vrhu \u0160ije ogovori prijazen par, Slovenca in \u0161e posebno \u010destitko ob osvojenem vrhu izre\u010deta Ajdi in An\u017eetu. No, sedaj sta \u0161e bolj ponosna, da je osvojen njun najvi\u0161ji vrh doslej, 1880 metrov. Med ve\u010d kot zaslu\u017eeno malico An\u017ee pove, da tukaj bi pa imel vikend \ud83d\ude0a<\/p>\n

\"\"
Ena dru\u017einska na vrhu<\/figcaption><\/figure>\n

Ko si prezra\u010dimo noge ( ja, ko pridem na cilj se vedno in povsod najprej sezujem), obnovimo zaloge energije, se po\u010dasi vrnemo \u00bb v dolino\u00ab. Povratek je kakopak zelo lahkoten in hiter, zaradi vro\u010dine se tokrat z Dejanom strinjava, da koristimo usluge sede\u017enice Orlove glave, ki nam nekoliko skraj\u0161a pot na izhodi\u0161\u010de, ob enem pa ponudi \u0161e drug pogled na okoli\u0161ko naravo in gorovje.\u00a0 Rahlo utrujena si z Dejanom pred povratkom v Bohinj privo\u0161\u010diva pija\u010do, medtem ko sta maledva \u0161e polna energije in veselo ska\u010deta po napihljivem toboganu.<\/p>\n

\"\"
Osve\u017eitev v Bohinjskem jezeru<\/figcaption><\/figure>\n

Slabih 5 minut in nihalka nas \u017ee vrne v dolino, kjer se pri avtu preobujemo ter pohodni\u0161ke nahrbtnike zamenjamo s kopalno opremo. Poi\u0161\u010demo koti\u010dek v Bohinjskem jezeru in se prijetno osve\u017eimo. No, voda je zelo prijetne temperature in je odli\u010dna regeneracija po vro\u010dem pohodni\u0161kem dnevu. Zelo prijetno in blagodejno je zaplavati v jezeru. Seveda imamo \u017ee kup idej, kako pridemo naslednji\u010d s supom in \u0161otorom in\u2026 \ud83d\ude0a<\/p>\n

Ker smo se domov vra\u010dali okrog 16h na cesti \u0161e ni bilo nobenih zastojev (nedelja), s tem pa na\u0161e zadovoljstvo \u0161e nekoliko ve\u010dje.<\/p>\n

Resda je morda sama nihalka precej\u0161en finan\u010dni zalogaj, vendar vrh nihalke ponuja za vsakogar nekaj. Je izhodi\u0161\u010de za bolj in manj zahtevne poti, blizu je tudi sede\u017enica Orlove glave in je povsem dostopna za zelo majhne otroke, lahko pa je samo malo dra\u017eji izlet na kavo s \u010dudovitim razgledom. Za vsakogar nekaj.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbNekam v visokogorje bi \u0161li na tak vro\u010d poletni dan.\u00ab Pa smo \u0161li\u2026 Tudi otro\u010di\u010da sta se veselila pohoda in jutranja budnica ob 4:45 ni predstavljala posebnega izziva. Kdo bi si mislil! V \u010dasu \u0161ole in vrtca ju komajda vr\u017eem iz postelje ob 6:45. Okrog 5.30 ure se odpravimo od doma. Zaradi nesre\u010dnega pripetljaja z … Preberi ve\u010d o \u0160IJA (1880 m)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":726,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-723","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-po-sloveniji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/723","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=723"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/723\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":738,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/723\/revisions\/738"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/726"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=723"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=723"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/eka-eka.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=723"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}