Plaža, ki je bila včeraj popoldne nabito polna, je v zgodnjih jutranjih urah prazna, valovi bistveno bolj umirjeni kot prejšnjega dne. Sedim na plaži, v mivki, osredotočena na dih, poskušam umiriti um, medtem ko sončni žarki čedalje močneje ogrevajo moj hrbet.
Po jutranji meditaciji pomijem še posodo iz včerajšnjega dne, ne samo, da prejšnji dan nismo uspeli večerjati, niti posoda se ni sama pomila. Medtem se druščina počasi prebuja in že zajtrkujemo v senci borovcev.
Naš prvi kamp na Korziki je tudi naš zadnji kamp – kamp San Damiano. Zaradi bližine pristanišča nam je slednji najboljša izbira. Zapestje napolnim s še zadnjo zapestnico, zbirka je sedaj že precej pisana. Na recepciji nam določijo mesto, trdijo, da so parcele, ki jih predlagamo (seveda ob morju) rezervirane, čeprav vse do našega odhoda ostanejo prazne.
Zadnji dan je tako namenjen praznjenju hladilnika, pisanju razglednic (nevem, ampak vedno mi to uspe postoriti šele zadnji dan) in kopanju v morju vse do zadnjega. Maladva uživata v vodi in ob vodi, mivka je za otroke res najboljša izbira. Sama sem že prvi dan sprejela, da bo mivka pač povsod.
Prijetno utrujeni, polni novih vtisov in z mislimi na jutrišnji povratek, ležemo h spancu …
Nočitev z elektriko nas je stala 60,00 EUR.