V nov dan me pospremi čudovit sončni vzhod. Vsak dan znova in znova, a vedno tako čudovit in edinstven. Tako blagodejni so tovrstni začetki dneva.
Ko z zaprtimi očmi sedim v mivki in po tem, da sem deležna manj sončnih žarkov zaznam, da je nekdo ob meni … Ostanem brez besed. Pred menoj je pes. Nežno odprem oči in dovolim, da samo sva. Kot bi mi želel ponovno vliti zaupanje v pse. Kar nekaj časa se gledava in opazujeva. Hvala.
Sonce že močno pripeka, ko pozajtrkujemo, še zadnjič pomijem posod z mrzlo vodo, oskrbimo avtodom .. in že smo na poti v pristanišče… na trajektu… na poti v Bastio.. in ravno sredi noči… že spimo v domačih posteljah.
Domov se vrnemo bogatejši za kup novih izkušenj in dogodivščin, ki nam bodo v naslednjih dneh, tednih, mesecih … sidro za vse lepo, pozitivno, močno … Korzika, hvala.